V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.

Sindikat sodne oblasti je opozoril, da se v Srbiji pripravlja končni udarec neodvisnosti sodstva. Na seji Visokega sveta sodstva naj bi obravnavali sklop pravosodnih zakonov, ki bi izvršni oblasti omogočili popoln nadzor nad izbiro novih sodnikov in tožilcev. Sindikat opozarja, da bi moral vsak, ki želi postati sodnik ali tožilec, opraviti usposabljanje na Pravosodni akademiji, ki jo nadzoruje Ministrstvo za pravosodje, kar po njihovem mnenju pomeni podrejanje sodstva politični volji oblasti.

Funkcionar Srbske napredne stranke Vladimir Đukanović je izjavil, da bi se moral Visoki svet sodstva odzvati na sodnike in tožilce, ki so podpisali podporo študentski listi, saj meni, da gre za "čisto ukvarjanje s politiko".

V srbski skupščini so novoizvoljene sodnice in sodniki prisegli pred predsednico skupščine Ano Brnabić in predsednico Vrhovnega sodišča Jasmino Vasović. Štiri sodnice in sodniki so bili izbrani s strani Visokega sveta sodstva.

Svet za monitoring, človekove pravice in boj proti korupciji 'Transparentnost' je podal prijavo Agenciji za preprečevanje korupcije proti Snežani Bjelogrlić, članici Visokega sveta sodstva in predsednici Društva sodnikov Srbije. Prijavo so vložili zaradi možnega konflikta interesov, saj naj bi Bjelogrlićeva izbrala svojega moža za predsednika Osnovnega sodišča v Ivanjici.

Neformalna skupina sodnikov in tožilcev "Odbrana struke" je javno vprašala Visoki svet sodstva (VSS), zakaj se ni odzval na neposredne politične in medijske napade na sodnike. Kot so navedli, so zadnji medijski zapisi o sodnicah Mari Vukmirović, Marini Barbir in Milošu Labudoviću eklatantni primeri nedopustnega vplivanja na delo sodnikov ter kršenja osebnih svoboščin in pravic posameznika. Poudarili so, da VSS ni reagiral na netočne in vznemirjajoče podatke iz zasebnega življenja sodnikov in tožilcev.